Vojna v Afganistanu za mnoge Američane predstavlja nekaj najhujšega, kar se jim dogaja od 11. septembra dalje. Mladi fantje se hodijo borit v imenu domovine in prihajajo domov kot heroji s tisoč in eno rano - fizično ali psihično.
Če gre vse po pravilih narave, ljudje nismo narejeni za ubijanje. Zato je postravmatski stresni sindrom toliko pogostejši pri vojakih, ki se živi vrnejo nazaj k svojim družinam v deželo, kjer se cedita mleko in med.
Družine v času moževega / očetovega služenja domovini trepeta za njegovo življenje in vsi, od prvega do zadnjega dobro vedo kaj pomeni, ko kar naenkrat pred vrati stojita dva uniformirana vojaka, od katerih je eden kurat.
Družina je ostala brez moža, brez očeta, brata, sina ...
V mnogih filmih in nadaljevankah je ta vojna še vedno predstavljena kot prava rešitev za Ameriko, padli in preživeli vojaki so heroji in vsi morajo biti hvaležni, ker varujejo mir v obljubljeni deželi. Resnično mnenje v Ameriki ni tako. Mnogo jih je proti tej vojni in je ne razumejo. Le kako naj razumejo umiranje nedolžnih ljudi tako v Afganistanu kot ameriških mladih fantov.
Film, ki vam ga nocoj priporočam govori predvsem o tem, čeprav je v njem še dokaj zapletena zgodba o odnosu med bratoma, ki se na koncu izkaže za ključnega pri ohranjanju bistrine in življenja popolnoma zlomljenega človeka.
2 komentar/-ja;/-jev:
Priporočam tudi ta danski film z enakim naslovom iz leta 2004, ki se prav tako navezuje na vojno v Afganistanu, le da je režiserka Susanne Bier res dobra, je učenka Bergmanna: http://www.imdb.com/title/tt0386342/. Tudi njen film 'Po poroki' je super drama. LP
O, Andrej, hvala za priporočila. Film "Po poroki" sem že gledala in je res dober.
Objavite komentar