Lepota upanja

Ponoči je zapadlo ščepec snega, ki je zakril zelene otoke po poljih in blato ob cestah. Svet je lep.

Na okenski polici stojijo, ob jaslicah in smrečici, voščilnice, ki sem jih letos prejela od prijateljev. Toplo mi je ob misli na vse prijatelje.

Soba v domači hiši, v kateri kraljujem, je polna zakladov in delovne vneme ter življenjske ideje, ki se mi v njej porajajo, so visokoleteče in lepe. Slutim svetlo prihodnost.

Čas, ki sem ga letos preživela z družino in sorodniki, je neponovljiv in neskončno dragocen. Hvaležna sem za vse odnose, ki jih gradimo skupaj.

Na Facebooku lahko vsak dan opazujem spreminjanje statusov svojih prijateljev iz tujine, spremljam njihova življenja, z njimi tudi poklepetam in se veselim. Ko zaprem oči, vidim palme in visoke stolpnice ter množico malih ljudi, ki so mi, lahko rečem, popolnoma spremenili pogled na življenje, svet in ljubezen.

Čez dva dni bomo obesili na stene nove koledarje in začeli obračati liste od začetka. Ponedeljek bo. Navaden dan. Vsi spomini, vsi odnosi in tudi svet, vse bo (upam) takšno kot je danes. Ljudje bomo le simbolično zapluli v nekaj novega, morda razburljivega, morda dolgočasnega, a predvsem vsakdanjega. Svet se vrti, življenje je ciklično, mi pa znotraj tega rastemo in se oblikujemo.

Želim vam, da bi ta vsakdanji prehod iz starega v novo preživeli v miru, z ljudmi, ki jih imate radi ter v upanju na lepo življenje, ki je pred nami. Saj ne bo lahko, tako kot tudi nič do sedaj ni bilo lahko, a naj bo vsaj pogled na trud, na vzpone in padce poln zaupanja in upanja.