Praznični odtenki

Kako zelo je naše življenje odvisno od našega dojemanja in ravnanja, se najbolj pokaže v prazničnih dneh, ko smo ljudje pod vtisom, z romantiko nabitega pričakovanja, ki se lahko v vsaki sekundi razbije na tisoč koščkov, ter postane turobno, moreče in neznosno.

Odvisni smo tudi od odnosov in, ker smo med prazniki navadno še več skupaj kot ponavadi, je možnost za najrazličnejše spore in zamere, toliko večja.

Ko se sama oziram nazaj, se lahko domislim najrazličnejših odtenkov, ki so jih imeli prazniki do sedaj. Iz otroštva mi ostaja predvsem čaroben občutek pričakovanja daril na začetku decembra, postavljanje jaslic, dolgih bogoslužij, petja, mraza ...

V puberteti je mlad človek več ali manj odvisen od reakcij bližnjih, ki so mu redkokdaj po volji, zato se spomnim, da iz tistega obdobja nimam vedno najlepših spominov na praznike. Vedno je šlo nekaj narobe. Enkrat je nekdo kaj narobe naredil, rekel, ni naredil ali pa je bilo preprosto vse tako odveč, da sem bila brez konkretnega razloga jezna na cel svet okoli sebe.

Sedaj, ko se šteje, da me je puberteta že pred nekaj leti minila, so prazniki mirnejši. Ni več tistega otroškega vznesenega pričakovanja in burnih čustvenih reakcij, je pa vsekakor to zame pomemben čas, ki mi je dan, da ga preživim v krogu svojih najdražjih. Ni mi več tako zelo pomembno, kako neodgovorno in čudno se obnašajo ljudje okoli mene, ampak je bolj važno to, kako se jaz obnašam do njih, kako jih sprejemam in koliko sebe jim dam na razpolago. Najpomembnejše od vsega pa je, da najdem mir v sebi. Da najdem tistega Jezusa, ki se rodi v vsakem od nas, če ga povabimo.

Vsako leto je drugače. Kdaj je malo bolj čustveno, letos, na primer, malo manj. Je pa bolj realno, kar lahko približam vsakdanjosti, ki nas bo še kako hitro pričakala za vrati novega leta.

Ni namreč tako težko doživeti romantičnih občutkov božiča takrat, ko je vesoljno stvarstvo prežeto z njimi in vsaka radijska postaja vrti skomercializirano verzijo Svete noči. Veliko težje je ves ta mir in to veselje ohraniti ter živeti tudi po tistem, ko se na radiu spet pojavijo morbidne novice o negotovi prihodnosti ter nas zalije aprilski dež. Morda bi lahko vsi skupaj takrat še enkrat spregovorili o pomenu današnjega spomina na Jezusovo rojstvo.